Zanimivosti

Kavna rastlina pripada družini broščevk. Raste okoli ekvatorja v tropskih regijah in potrebuje čez vse leto veliko dežja in temperature nad 21 C. Ločimo 4 vrste kavne sorte: Arabica, Robusta, Liberica in Excelsa. Zadnji dve sta bolj kot ne nepomembni v nasprotju z Arabico, ki pokriva 60% svetovne proizvodnje. Najpomembnejši pridelovalki te sorte sta Brazilija in Kolumbija. Plantaže ležijo na nadmorski višini med 600 in 2000 metri. Sorta Robusta ima močnejši okus in je manj zahtevna. Najpomembnejše pridelovalke Robuste so Indonezija, Zahodna Afrika, Brazilija in Vietnam. Delež svetovne proizvodnje kave Robusta se nahaja pri 40%.

Iz svoje pradomovine Etiopije se je kava v 15. stoletju širila po islamskih deželah, v 17. stoletju pa je osvojila tudi Evropo. Sprva so jo prodajali v lekarnah kot zdravilo, v času razsvetljenstva pa so v njej videli intelektualno poživilo. Ob koncu 18. stoletja je bilo v Parizu več kot 900 kavarn.

Če s pitjem kave ne pretiravamo, ima na telo in počutje zelo pozitiven učinek. Na kakovost kave vplivata stopnja in temperatura praženja. Pri praženju namreč kava izgubi kislost in trpkost ter razvije svojo pravo aromo. Svetlo pražena kava ima nežno aromo in bolj trpek okus, temno pražena kava pa ima manj arome in zato močnejši okus.

Kava ima domnevno več kot 2000 sestavin, med katerimi je najbolj znan poživljajoči kofein. Kofein je naravni alkaloid, ki ga pridobivamo iz kavnih in kakavovih zrn ter listov čajevca. Je blago poživilo, ki stimulativno vpliva na živčni sistem ter povzroča jasnejši in hitrejši tok misli. V čisti obliki je bel prašek brez vonja, sestavljen iz podolžnih belih kristalov grenkega okusa, ki so topni v vodi. Osnoven način pridobivana kofeina je dekofenizacija čaja in kave. Leta 1819 ga je odkril nemški kemik F. F. Runge. Kofein je učinkovit kardiostimulans in šibek diuretik. Pozitivni učinki kofeina so razširjanje dihalnih poti, pospešitev srčnega utripa, pospešen pretok krvi, zmanjšanje občutka napora in zmanjšanje izgube krvi pri ranah. Negativni učinki kofeina pri nizkih odmerkih so nespečnost, prebavne motnje in slabost, pri kronični uporabi pa draženje sluznice, glavobol in nervoza, pri večjih odmerkih razbijanje srca, vznemirjenost in budnost. Največ kofeina vsebuje kava, sledi ji pravi čaj, čokolada, zdravila in energijske pijače. Kofein v krvni obtok vstopi skozi želodec, učinkovati pa začne
15-30 minut po zaužitju. Po zaužitju se začne sproščati hormon adrenalin.

Samo v Evropi se vsak dan spije več kot milijarda skodelic kave na dan. Najbolj priljubljena je v Skandinaviji - na švedskem na leto porabijo 9 kilogramov kave na prebivalca.